Transnacionalna strokovna skupina

VPRAŠANJA IN ODGOVORI S STROKOVNJAKI ZA TEG

Nadnacionalno strokovno skupino (TEG) sestavljajo ugledni strokovnjaki, ki bodo lokalnim delovnim skupinam svetovali o tehničnih, finančnih, pravnih in okoljskih vidikih prehoda na čisto energijo. V tem razdelku z vprašanji in odgovori lahko občine in strokovnjaki iz javnega sektorja postavljajo vprašanja in prejemajo strokovno svetovanje na področju energije, trajnosti, infrastrukture, financiranja, načrtovanja in okolja.

POSTAVI VPRAŠANJE

RAZIŠČITE VPRAŠANJA IN STROKOVNE VPOGODE

Odkrijte praktične odgovore, priporočila in študije primerov, ki jih je pripravil
strokovnjaki, ki delajo na področju trajnostnega razvoja in preobrazbe občin.

Območje projekta: SECAP

V: Ali je za občine, ki želijo pripraviti SECAP, obvezno, da poleg ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje nanje pripravijo tudi oceno energetske revščine in določijo s tem povezane cilje?

A: Poročanje o energetski revščini je obvezna zahteva za vse nove podpisnike Konvencije županov (CoM). Vsaka občina, ki predloži nov Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebje (SECAP) ali poročilo o spremljanju, mora vključevati diagnozo energetske revščine, jasne cilje in vsaj en ključni ukrep za boj proti energetski revščini.

Za več informacij glejte novi priročnik SECAP.

https://data.europa.eu/doi/10.2760/4489817. JRC142148.

Področje projekta: Širitev obnovljivih virov energije

V: Ali poleg komunalnih trdnih in vrtnih odpadkov ter črnih voda obstaja še kakšen drug vir energije v okviru dejavnosti komunalnih storitev?

A: Da, obstajajo. Siva in deževnica sta zelo ustrezen vir ali ponor toplote, ki ju je mogoče uporabiti za odvzem ali odvajanje toplote v sistemih HVAC in za pripravo tople vode. Očitno je treba prenos toplote povečati z ... voda v vodo toplotna črpalka. Učinkovitost teh sistemov lahko doseže do 5-6, odvisno od temperaturnega skoka. Voda v vodo Toplotne črpalke lahko prihranijo do 10-krat več primarne energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje prostorov, v primerjavi s kotli na fosilna goriva.

Področje projekta: Energetske skupnosti

V: Ali imajo majhne občine po Evropi dovolj institucionalnih in finančnih zmogljivosti, da bi energetsko skupnost postala vzdržna in trajnostna?

A: Majhne občine se na splošno zanimajo za idejo energetskih skupnosti, ker vidijo potencialne koristi za lokalno odpornost, nižje stroške energije in sodelovanje državljanov. Vendar pa jih predvsem skrbi, ali imajo zmogljivosti za izvajanje in vzdrževanje takšnih pobud v praksi. Številne majhne občine delujejo z omejenimi proračuni in majhnimi upravnimi ekipami, zaradi česar je težko financirati projekte, se znajti v zapletenih predpisih ter upravljati s tem povezane tehnične in pravne vidike. Skrbi jih tudi zagotavljanje dostopa do omrežja, ohranjanje dolgoročne vključenosti državljanov in zagotavljanje finančne vzdržnosti projektov skozi čas. Na splošno je izziv manj v pripravljenosti in bolj v tem, da imamo potrebne vire, strokovno znanje in institucionalno podporo, da bi koncept spremenili v uspešno in trajno resničnost.

Področje projekta: Načrtovanje rabe zemljišč za večjo absorpcijo ogljika

V: Kako naj opredelimo izhodiščno vrednost ogljika in prihodnjo zasnovo rabe zemljišč, če se območje preuredi v mešano območje pogozdovanja in obnove travinja, pri čemer upoštevamo omejene ali potencialno onesnažene plasti tal, vzorce drenaže, primerne vrste dreves in grmovnic, gostoto zasaditve, varovalne pasove, režim vzdrževanja in tveganje nadaljnjega neformalnega odlaganja odpadkov, da se lahko povečanje absorpcije ogljika skozi čas verodostojno izmeri?

A: Izhodiščno raven ogljika je treba opredeliti z začetnim kartiranjem obstoječe pokrovnosti tal, stanja tal, omejenih ali potencialno onesnaženih območij, vzorcev odvodnjavanja, obstoječe vegetacije in območij, ki jih je prizadelo neformalno odlaganje odpadkov. Na podlagi tega je treba območje razdeliti na primerna območja obnove: mešano avtohtono pogozdovanje le tam, kjer to dopuščajo globina tal in varnostni pogoji, medtem ko je treba omejena, zbita ali občutljiva območja obnoviti s travinjem, grmičevjem in varovalno vegetacijo namesto z drevesi z globokimi koreninami. Za verodostojno merjenje povečane absorpcije ogljika skozi čas je treba pred posegom vzpostaviti trajne georeferencirane nadzorne ploskve z rednimi meritvami preživetja vegetacije, rasti biomase, razvoja krošenj in organskega ogljika v tleh. Ocena mora upoštevati le dodatni ogljik, shranjen v novi vegetaciji in obnovljenih površinskih tleh, ne pa ogljika, ki je že prisoten v zakopanih plasteh odpadkov, hkrati pa je treba vključiti nadzor dostopa, signalizacijo in redne inšpekcijske preglede, da se zmanjša tveganje za nadaljnje neformalno odlaganje odpadkov in zaščitijo dolgoročni rezultati obnove.

Področje projekta: Izraba energije iz odpadkov

V: Katera rešitev za predelavo odpadkov v energijo bi bila najprimernejša za podeželsko območje in katere ključne pogoje, kot so minimalne količine odpadkov, kakovost surovin, nadzor emisij in ravnanje s stranskimi proizvodi, je treba zagotoviti, da se prepreči gradnja prevelikega, predragega ali neskladnega obrata z EU glede ravnanja z odpadki?

A: Podeželska občina bi morala najprej ločiti vprašanje na organske/biorazgradljive odpadke in preostale nereciklirne odpadke, saj ti zahtevajo različne rešitve. Za večino podeželskih območij je najprimernejša lokalna možnost predelave odpadkov v energijo običajno anaerobna razgradnja ločeno zbranih bioloških odpadkov in kmetijskih ostankov, proizvodnja bioplina za ogrevanje/elektriko ali predelava v biometan, pod pogojem, da je na voljo stabilna oskrba s čistimi surovinami in varna, zakonsko skladna uporaba digestata. To je bolj skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki EU kot gradnja majhne samostojne sežigalnice/uplinjalne naprave, saj politika EU preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje postavlja pred energetsko predelavo, smernice Komisije o predelavi odpadkov v energijo pa ugotavljajo, da je mogoče anaerobno razgradnjo z bioplinom in digestatom obravnavati ugodneje kot termično obdelavo preostalih odpadkov.

Za preostale mešane ostanke odpadkov bi običajno priporočil regionalno sodelovanje in ne termalni obrat na občinski ravni, razen če lahko več občin dolgoročno zagotovi zadostne količine nereciklirnih odpadkov. Ključni pogoji, ki jih je treba zagotoviti, so: zanesljivi podatki o odpadkih na podlagi dejanske analize sestave, dokazilo, da se reciklabilni in biološki odpadki ne preusmerjajo v energetsko predelavo, dolgoročni sporazumi o surovinah, identificirani lokalni uporabniki toplote ali električne energije, skladnost z nadzorom emisij in jasen načrt za pregnito blato, pepel ali druge stranske proizvode. Če se upošteva termična predelava odpadkov v energijo, se smejo obdelovati le resnično nereciklirni ostanki odpadkov in se morajo izpolnjevati stroge zahteve EU glede najboljših razpoložljivih tehnik za emisije in dovoljenja pri sežiganju odpadkov.

Skratka, svetoval bi: majhen/podeželski obseg = anaerobna digestija, kjer so na voljo čisti organski surovini; preostali odpadki = regionalna rešitev po recikliranju in ločevanju; samostojno sežiganje/uplinjanje = le, če je to upravičeno z velikimi količinami odpadkov, strogim nadzorom emisij in brez tveganja spodkopavanja ciljev recikliranja.

Področje projekta: Trajnostni promet in elektromobilnost

Pri pripravi predhodne študije izvedljivosti za integriran projekt turizma in trajnostne mobilnosti (vključno z 10 souporabo električnih koles in 2 polnilnima postajama) bi bili hvaležni za vaš strokovni nasvet glede zasnove polnilne infrastrukture in operativnega modela.

Namen projekta je podpirati trajnostni turizem in hkrati spodbujati električno mobilnost v majhnem urbanem območju. Trenutno je lokalno v uporabi le zelo majhno število električnih vozil, obstajata pa že le dve polnilni postaji za električna vozila.

V: Katera možnost je učinkovitejša za polnilno postajo za električna kolesa:
• namenske polnilne postaje za električna kolesa ali
• kombinirane polnilne postaje za električna vozila in električna kolesa?

A: Polnilna infrastruktura za električna kolesa

Najučinkovitejši pristop je zagotavljanje namenskih rešitev za polnjenje električnih koles, namesto popolnoma kombiniranih polnilnic za električna in električna kolesa. Čeprav je kolokacija na istih lokacijah izvedljiva in pogosto zaželena, imata sistema različne tehnične zahteve in vzorce uporabe. Električna kolesa delujejo s sistemi za polnjenje z nizko porabo energije, medtem ko je infrastruktura za električna vozila z visoko porabo energije in temelji na protokolu. Kolokacija infrastrukture za polnjenje električnih koles in električnih vozil je izvedljiva in priporočljiva, kjer je to primerno; vendar bi morali polnilni sistemi ostati tehnično in funkcionalno ločeni zaradi različnih ravni moči in operativnih zahtev. Zato funkcionalna ločitev zagotavlja večjo učinkovitost, varnost in enostavnost upravljanja.
V: Kateri bo optimalen model za električna kolesa
• uporablja se izključno za turistično pot ali
• vključen v širši sistem skupne mobilnosti, ki zajema dnevne izlete po občini?

A: Optimalni model uporabe za električna kolesa

Kot najprimernejši pristop priporočamo fazni model, začenši z izključno uporabo za turistično pot. To omogoča enostavnejše delovanje, nadzorovano povpraševanje in jasno spremljanje delovanja v začetni fazi. Sčasoma bi moral biti sistem zasnovan z možnostjo širitve v širšo storitev skupne mobilnosti, ki zajema vsakodnevna potovanja, odvisno od povpraševanja in operativne zmogljivosti. To zagotavlja tako kratkoročno izvedljivost kot dolgoročno skalabilnost.
V: Kje bi bilo najbolje namestiti polnilno infrastrukturo:
• v središču mesta
• na izhodišču/ključni točki turistične poti
• ali na več točkah?

A: Lokacija polnilne infrastrukture

Priporočamo hibridni model z dvema vozliščema, kjer bi bilo glavno vozlišče postavljeno bodisi v središču mesta bodisi na izhodišču turistične poti. To zagotavlja operativno upravljanje, shranjevanje, distribucijo in vzdrževanje koles, vključno z nočnim polnjenjem večine ali vseh koles.

Druga postaja bi morala biti postavljena na ključni točki vzdolž turistične poti, ki bi omogočala polnjenje čez dan in operativno prilagodljivost za kolesa v aktivni uporabi. To bi izboljšalo doseg, uporabniško izkušnjo in omogočilo bolj tekoče kroženje vzdolž poti, ne da bi bilo treba v celoti vračati na glavno vozlišče.

Postaje skupaj ustvarjata preprost in učinkovit sistem, ki združuje močan operativni nadzor s prilagodljivostjo na podlagi poti.